»Zamaknjenost, pravzaprav ugrabljenost, očaranost Lol V. Stein je roman – pesem.«

»V romanu je bolj kot resnični dogodki, ki jih je tudi nekaj, neka atmosfera časa, v katerem sem živel.«

»Nekateri celo trdijo, da sta njena romana pravzaprav romana iz devetnajstega stoletja, preoblečena v sodobna oblačila.«

»The Age of Anxiety (Obdobje strahu) je izvrsten rockovski roman, pripovedovalca v njem pa označil za briljantno kreacijo – kultiviranega, duhovitega in nezanesljivega.«

»Če je bil Marko Đorđić v prvem romanu 'divji, nedolžen fant, ki ga je bilo zlahka imeti rad, ker je neko surovost tega okolja združeval s svojo blazno občutljivostjo...'«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Vrnil se je dan zatem. Ničesar ga ni spraševala, on pa ni ničesar rekel. Ko je v mesecih zatem ni več grabil, gnetel, grizel, je vedela, da v večerih, ko spi sama, to sedaj počenja drugim – in bila mu je hvaležna.«

»V njem ni niti trenutka puščobe.«

»Nikjer, niti v Bukovini in Galiciji niti v neznanem, mu na primer niso rekli 'ravnaj po svoji vesti ...' Vpili so: 'Za vero, dom, cesarja!'«

»V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«